Napotki za varno gibanje po zaledenelih vodnih površinah
datum: 18.01.2017
kategorija: Sporočilo za javnost
Iz vidika preventive na spletni strani občine povzemamo napotke za varno gibanje po zaledenelih vodnih površinah, ki so kot povzetek objavljeni na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje. Na spletni strani so povzeta le priporočila, saj NI posebnih predpisov, ki bi opredeljevali kdaj je zaledenela vodna površina dovolj varna.
Povzeto po: www.sos112.si
* * *
Napotki za varno gibanje po zaledenelih vodnih površinah *
Ob večdnevnih nizkih temperaturah lahko zamrznejo številne vodne površine, kar omogoča različne oblike rekreacije, npr. hojo, drsanje, igranje hokeja in druge aktivnosti na ledu. Vsako zimo pa se ob tem vedno znova najprej pojavita vprašanji, kdaj so zaledenele površine dovolj varne za gibanje in kako to ugotoviti.
Zavedati se moramo, da na ledu ni stoodstotne varnosti. Ne glede na to pa lahko z nekaj znanja fizike, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in izkušenj ter preventivnih ukrepov podamo dokaj zanesljivo oceno dovoljene varne obremenitve ledu.
Kdaj je led ustrezen oziroma kako izračunamo dopustne obremenitve ledu
Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu moramo upoštevati njegovo debelino, trdnost, kakovost ter varnostno razdaljo med objekti na njem.
Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša.
Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.
Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost. Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.
Na splošno velja, da je gibanje po homogenem ledu nevarno, če njegova debelina ni večja kot tri centimetre. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo, ki mora biti vsaj toliko metrov, kot je minimalna potrebna debelina ledu, izražena v centimetrih.
Kako merimo debelino ledu
Debelino ledu lahko ocenimo ali natančno izmerimo.
Če po ledu močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen.
Natančnejšo meritev opravimo tako, da izžagamo kos ledu, izmerimo debelino ter pregledamo sestavo ledene kocke. Meritve opravimo na več mestih, odvisno od posebnosti terena (npr. velikost in globina vodne površine).
Varno obnašanje na ledu
V vsakem primeru velja, da smo za svojo varnost odgovorni predvsem sami. Če bomo upoštevali temeljna pravila varnega obnašanja na ledu, se bomo lahko razmeroma varno gibali po njem.
•Na led nikoli ne hodimo sami.
•Preden se odpravimo na led, o tem obvestimo svoje bližnje, preverimo vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine.
•Na ledeni ploskvi ocenimo debelino in barvo, preglejmo razpoke in poslušajmo poke.
•Na led pojdimo vedno dobro pripravljeni in opremljeni.
•Seznanimo se z ukrepi v primeru nesreče in preizkusimo osebno reševalno opremo.
Varnostna oprema
•Za testiranje ledu je nepogrešljiva potovalna palica z ostro konico.
•Obvezna sta tako imenovani vpikač ali šilo ter dolga vrv, ki nam lahko rešita življenje.
•Od osebne zaščitne opreme potrebujemo lahko zaščitno čelado, rokavice, rešilni jopič, nahrbtnik s kompletom rezervnega perila v nepremočljivi vrečki, toplo pijačo in manjšo zalogo hrane.
•Ob nesreči nesreče je zelo dobrodošla piščalka, morda tudi žepna svetilka in mobilni telefon.
Postopki reševanja iz vode
Če se led pod nami vdre, poskusimo ostati mirni in zbrani. Razširimo roke in pokličimo na pomoč. Obrnimo se v smer od koder smo padli v vodo in skušajmo vreči vrv do najbližje osebe, ki nas lahko izvleče iz vode. Če v bližini ni nikogar, si pomagamo z vpikačem. Ko zlezemo na led, ne vstanimo takoj, temveč se nekajkrat zakotalimo stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno vdre.
Če se sami pojavimo v vlogi reševalca, se ponesrečencu približajmo leže. Če pri sebi nimamo vrvi, skušajmo poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali karkoli, s čimer bi ponesrečenca lahko zvlekli iz vode.
Ko ponesrečenca izvlečemo iz vode, moramo preprečiti nadaljnje ohlajanje. Če je pri zavesti, ga preoblecimo v suha oblačila in mu ponudimo topel napitek.
V hladni vodi je podhladitev pogosta in hitra. Delovanje centralnega živčnega sistema se upočasni, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več. Takoj pokličimo pomoč na številko 112.
Več o varnem gibanju na zaledenelih površinah, določitvi debeline ledu, njegove nosilnosti in dovoljene obremenitve, opremi in načinu reševanja lahko preberete v:
◦ Študiji o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah (avtor Martin Budna, Biotip d. o/li. o.).
◦ predstavitvi (Ne)varnost na zaledenelih vodnih površinah (avtor Martin Budna, Biotip d. o. o.).
*Napotki so povzeti iz Študije o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah (Biotip d. o. o., avtor Martin Budna).