Krajevne skupnosti

V skladu s Statutom Občine Gornja Radgona, sprejetim na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, so zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.

Na območju občine Gornja Radgona je ustanovljenih 5 krajevnih skupnosti s 30 naselji, in sicer:

  • KS Gornja Radgona s 5 naselji: Gornja Radgona, Hercegovščak, Mele, Norički Vrh in Podgrad;
  • KS Črešnjevci-Zbigovci s 6 naselji: Črešnjevci, Orehovci, Orehovski Vrh, Police, Ptujska Cesta in Zbigovci;
  • KS Negova z 8 naselji: Gornji Ivanjci, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjševski Vrh, Kunova, Lokavci, Negova, Radvenci in Rodmošci;
  • KS Sp. Ščavnica s 6 naselji: Aženski Vrh, Lastomerci, Lomanoše, Plitvički Vrh, Sp. Ščavnica in Zagajski Vrh;
  • KS Spodnji Ivanjci s 5 naselji: Ivanjski Vrh, Očeslavci, Sp. Ivanjci, Stavešinci in Stavešinski Vrh. 


Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno, v skladu s statutom občine. Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.

Pristojnosti krajevnih skupnosti:
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

  • dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij ter rednega in investicijskega vzdrževanja v komunalno infrastrukturo,
  • sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
  • sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb,
  • dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
  • dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,
  • dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),
  • oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
  • dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov,
  • seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevnih skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
  • sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
  • spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
  • dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog.


Naloge krajevnih skupnosti:
Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma samostojno:

  • v skladu z navodili pristojnih organov občine oz. pristojnih služb občine opravljajo naloge pri pripravi in izvedbi zborov občanov in referendumov,
  • upravljajo in gospodarijo z objekti in napravami, ki so lokalnega značaja in ki so jim s sklepom župana predana v upravljanje (igrišča, zelenice, ipd.),
  • izvajajo javno službo urejanja in čiščenja pokopališč ter pokopališčno in pogrebno dejavnost, če z odlokom ni določeno drugače,
  • izvajajo urejanje, vzdrževanje in varstvo javnih zelenih površin ter drugih javnih površin na območju krajevne skupnosti v skladu z dogovorom in navodili pristojne službe občinske uprave (kot npr. košnja, zasaditve, ozelenitve),
  • sodelujejo pri izvajanju gospodarske javne službe vzdrževanja javnih občinskih cest na območju krajevne skupnosti, v skladu z dogovorom in navodili pristojne službe občinske uprave (kot npr. pluženje in posipavanje javnih površin na svojem območju),
  • upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
  • izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,
  • pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem področju,
  • organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
  • aktivno sodelujejo in pomagajo strokovnim službam v postopkih pridobivanja lastništva na kategoriziranih cestah v občini, ki so v zasebni lasti,
  • delujejo na področju socialnega skrbstva tako, da sodelujejo s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, lahko pa tudi podeljujejo denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

 

Delovanje krajevnih skupnmosti je podrobneje urejeno z Odlokom o krajevnih skupnostih v občini Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, št. 4/2017 z dne 01.06.2017).